Notranja revizija igra ključno vlogo pri zagotavljanju varnega poslovnega okolja, zlasti pri proračunskih uporabnikih. Njena naloga je neodvisno oceniti delovanje organizacije, identificirati tveganja in predlagati rešitve za izboljšanje. S pomočjo notranje revizije se organizacije lahko uspešno izognejo številnim poslovnim tveganjem in dolgoročno optimizirajo svoje delovanje. Notranja revizija je ključni mehanizem za zagotavljanje učinkovitosti notranjih kontrol in upravljanje poslovnih tveganj. S pregledom preteklih procesov in dogodkov revizorji ugotavljajo, kje so potrebne izboljšave, ter organizaciji pomagajo sprejeti ukrepe za boljšo prihodnost. Uspešnost tega procesa pa je v veliki meri odvisna od kakovosti kontrolnega okolja v organizaciji.
Vloga notranje revizije pri zaupanju v organizacijo
Notranja revizija deluje kot neodvisen in nepristranski pregledovalec delovanja organizacije. Njena osrednja naloga je podajanje zagotovil o učinkovitosti sistemov upravljanja, kontrol in procesov. S tem prispeva k doseganju organizacijskih ciljev ter povečuje zaupanje v njeno delovanje. S svojo sistematično in analitično naravnanostjo dodaja vrednost, ki je bistvena za uspešno poslovanje.
V sodobnem sistemu nadzora notranja revizija predstavlja tretjo obrambno linijo, ključno za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti organizacije. Prva obrambna linija vključuje odgovornost vodstva za vzpostavitev notranjih kontrol, druga linija pa skrbi za oblikovanje in nadzor teh kontrol. Kot tretja linija deluje neodvisno, preverja delovanje sistemov notranje kontrole, ocenjuje ukrepe za obvladovanje tveganj in podaja priporočila za izboljšave.
Za proračunske uporabnike z letnim proračunom nad 2,086 milijona evrov je notranja revizija obvezna vsako leto, medtem ko je za manjše uporabnike obvezna vsaj enkrat na tri leta. Organizacije lahko vzpostavijo lastno notranjerevizijsko službo ali najamejo zunanjega izvajalca, ki prevzame vse naloge notranje revizije, kar omogoča prilagodljivost pri izvajanju tega procesa.
Temeljna notranjerevizijska listina kot osnova za delovanje notranje revizije
Ni namenjena iskanju krivcev ali kaznovanju za napake, temveč izboljševanju procesov in obvladovanju tveganj. Revizorji se osredotočajo na pregledovanje procesov, prepoznavanje tveganj in predlaganje ukrepov za optimizacijo. S tem prispevajo k večji učinkovitosti organizacije ter ustvarjajo dodano vrednost, ki spodbuja njen razvoj in uspešno delovanje. Temelji na jasno opredeljeni notranjerevizijski listini, ki določa način in standarde njenega izvajanja. Ta listina je pripravljena v skladu s smernicami, kot jih opredeljuje Stališče Urada RS za nadzor proračuna. Pri sodelovanju z naročniki je listina ključna za zagotovitev skladnosti notranjerevizijskih storitev z uveljavljenimi standardi in zagotavljanje kakovosti v procesu revizije.
Obsežno področje delovanja notranje revizije
Pokriva širok spekter področij, kot so kadrovanje, javna naročila, priprava zaključnih računov, proračuni občin, upravljanje osnovnih sredstev, varstvo osebnih podatkov in digitalizirani procesi. S tem pregledom se preverja učinkovitost kontrolnih mehanizmov, izboljšuje poslovne procese ter prispeva k boljšemu upravljanju. Po potrebi se področje pregleda prilagodi specifičnim zahtevam naročnika, kar omogoča celostno obravnavo ključnih izzivov. -Ima ključno vlogo pri povečevanju zaupanja uporabnikov v finančne informacije podjetja. Z izdajo mnenja revizor potrdi, da so izkazi sestavljeni skladno s slovenskim ali mednarodnim standardom računovodskega poročanja. Tako se zagotavlja, da so podatki verodostojni, zanesljivi in skladni z veljavnimi predpisi, kar izboljšuje transparentnost in krepi zaupanje deležnikov v poslovanje organizacije.
Zakonske zahteve in odgovornost poslovodstva pri reviziji računovodskih izkazov
Revizija računovodskih izkazov je lahko obvezna po zakonu ali prostovoljna odločitev družbe. Ključna odgovornost za pripravo izkazov pripada poslovodstvu, ki z revizijo zmanjšuje tveganje za napake in izboljšuje odkrivanje ter preprečevanje prevar. Deluje kot varnostni mehanizem, ki poslovodstvu omogoča večjo zanesljivost v svojih finančnih poročilih. Revizor z analizo računovodskih izkazov povečuje zaupanje uporabnikov v njihovo točnost in skladnost z računovodskimi standardi. V poročilu revizor pojasni uporabljene postopke in podaja mnenje o skladnosti izkazov z veljavnimi standardi. Namen revizije je zagotavljanje, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnih napak in so zanesljivi za vse uporabnike.
Razlika med revizijo in preiskovanjem računovodskih izkazov
Revizija ponuja višjo stopnjo zagotovila kot preiskovanje računovodskih izkazov, ki daje omejeno zaupanje. Preiskovanje je pogosto namenjeno podjetjem, ki niso zakonsko zavezana k reviziji, a so vključena v konsolidirane računovodske izkaze. Cilj preiskovanja je pridobiti dovolj dokazov o pravilnosti in celovitosti izkazov, medtem ko revizija zagotavlja večjo natančnost in poglobljen pregled. Pred začetkom revizije revizor preveri neodvisnost in primernost za sodelovanje z naročnikom. Ta postopek vključuje oceno integritete lastnikov in poslovodstva ter etičnih zahtev. Podpis pogodbe določa okvir sodelovanja, vključno s cilji, obsegom dela, odgovornostmi, časovnim načrtom in cenovnim okvirjem. Po zakonu pogodba vključuje tudi sestavo revizijske skupine in razčlenjen obračun ur.