Ena najbolj pogostih bolezni, ki prizadene možgane, je Alzheimerjeva bolezen. Gre za bolezen sodobnega časa in je najbolj pogost vzrok demence. Ne glede na to, da jo najpogosteje najdemo pri starejših ljudeh, to ni nujno normalni del staranja. Gre za kompleksno stanje, ki postopoma vpliva na spomin, razmišljanje, vedenje in posledično tudi na kakovost življenja. S staranjem prebivalstva je število primerov večje. A na srečo postaja tudi razumevanje bolezni vedno boljše, kar je velika prednost ne le za bolnike, temveč tudi za njihove bližnje, ki so pogosto ključni steber podpore.
Kaj pravzaprav je Alzheimerjeva bolezen?
Pri tej bolezni možganske celice počasi propadajo. V možganih se kopičijo neželene beljakovine, ki ovirajo normalno povezavo med nevroni, zaradi česar deli možganov začnejo vedno slabše delovati. To so deli, ki skrbijo za spomin in kognitivne funkcije.
Prvi znak, da lahko gre za to bolezen, je pozabljivost. Ne govorimo o starostnem pozabljanju, ampak je to bolj izrazito. Potem se pojavijo še težave z orientacijo, razumevanjem, govorom in tudi težave pri opravljanju enostavnih vsakodnevnih nalog.
Najpogostejši zgodnji simptomi
Alzheimerjeva bolezen se lahko razvija več let. Ravno zato je zelo pomembno, da jo zgodaj prepoznamo. Zgodnji opozorilni znaki so:
- ponavljajoče se pozabljanje nedavnih dogodkov,
- težave pri iskanju besed,
- napačno odlaganje predmetov,
- zmedenost v znanem okolju,
- spremembe razpoloženja ali osebnosti,
- zmanjšana sposobnost načrtovanja in presoje.
Že res, da so simptomi na začetku blagi in neškodljivi, a lahko zelo pomagajo, da pravočasno odkrijemo bolezen, jo bolje obvladujemo in podaljšamo obdobje samostojnosti.
Tabela: Razlike med normalnim staranjem in Alzheimerjevo boleznijo
| Značilnost | Normalno staranje | Alzheimerjeva bolezen |
| Pozabljanje | Občasno, a se spomnimo kasneje | Pogosto pozabljanje, brez ponovnega spomina |
| Jezik | Občasno iskanje besed | Izgubljanje jezika, težave pri tvorjenju stavkov |
| Odlaganje predmetov | Redko | Pogosto, nerazumni kraji (hladilnik, čevlji) |
| Orientacija | Rahla zmedenost v novih krajih | Zmedenost tudi v domačem okolju |
| Odločanje | Občasna neodločnost | Slaba presoja, napačne finančne ali osebne odločitve |
| Osebnost | Stabilna | Nenadne spremembe razpoloženja, apatija |
Zdravljenje: kako danes pomagamo bolnikom?
Zdravilo, ki bi Alzheimerjevo bolezen pozdravilo, žal še ni na voljo. Obstajajo pa različne terapije, ki napredovanje bolezni upočasnijo in pomagajo obvladovati simptome.
Alzheimerjeva bolezen in zdravila
Uporabljajo se nekatera zdravila, ki spodbujajo prenos signalov med možganskimi celicami ali zmanjšajo določene spremembe v možganih.
Nevrokognitivni treningi
K upočasnjenem napredovanju prispeva reševanje ugank, križanke, branje, družabne igre in miselne vaje.
Telesna aktivnost
Telesna vadba izboljša prekrvavitev možganov, kar dokazano upočasni napredovanje bolezni.
Podpora svojcev
Podpora svojcev je najbrž najpomembnejši del zdravljenja. Tako lahko bolnik dlje ostane v domačem okolju. Je pa za svojce pomembno, da so dovolj informirani, da skrbijo za varnost in rutino. Potrebna pa je tudi pomoč svojcem, saj je skrb za bolnika z Alzheimerjevo boleznijo zelo naporna.
Transkranialna pulzna stimulacija kot dodatna podpora pri Alzheimerjevi bolezni
Raziskave kažejo, da lahko neinvazivne možganske terapije pripomorejo k ohranjanju kognitivnih funkcij. Transkranialna pulzna stimulacija je ena takšnih metod, pri kateri se preko kože stimulira možgansko tkivo. Posebna elektroda to omogoča z nizkofrekvenčnimi pulzi. Cilj metode je, da se spodbudi naravna možganska aktivnost in izboljša komunikacija med nevroni, ki jo Alzheimerjeva bolezen slabi. To ni zdravilo, a veliko število bolnikom pomaga izboljšati pozornost, počutje, spomin in sposobnost orientacije. Gre za nebolečo terapijo, ki je varna in primerna kot dopolnilo drugim oblikam zdravljenja. Njena prednost je, da lahko podpira ohranjanje možganske plastičnosti, kar pomeni da so možgani sposobni učenja in prilagajanja.
Zaključek
Alzheimerjeva bolezen zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in celostni pristop. Res je, da je ne moremo v celoti pozdraviti, a lahko s pravočasnim odkrivanje, ustrezno podporo in prilagojenimi terapijami pomagamo izboljšati kakovost življenja bolnika in njihovih družin.
Prvi korak je informiranost. Zato vsak pogovor o bolezni in vsak tak članek, pripomore k izmenjavi znanja, ki je izjemno pomembna. Z dovolj znanja bolezen lažje prepoznate in hitreje ukrepate.