Tuesday, 18 Sep 2018

Alzheimerjeva bolezen je nevrološka motnja odmiranja možganov

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen temelji na patognomoničnih spremembah, ki jih je odkril Alois Alzheimer že davnega leta 1907 pri opazovanju možganskih sprememb pri 51 letni bolnici, pri kateri so bili prisotni napredujoči znaki demence. Gre za nevrološko motnjo, pri kateri počasi odmirajo možgani, to pa povzroča težave s spominom in tudi zmanjša zmožnost za opravljanje vsakodnevnih opravil. Najpogostejše se pojavi med 65 in 70 letom, lahko tudi kasneje, redko tudi prej. Bolezen zelo prizadene bolnika, saj z napredovanjem ni več zmožen normalne kvalitete življenja in sčasoma postane popolnoma odvisen od drugih. Možganske celice popolnoma odmrejo, zmanjša se volumen možganov, zato ozdravitev ni možna. Alzheimerjeva bolezen pa poleg bolnika zelo prizadene tudi svojce, oziroma negovalce, saj je skrb za takšnega bolnika telesno in psihično izredno naporna.

Simptomi bolezni so različni, tudi potek bolezni se od posameznika do posameznika lahko precej razlikuje. V začetni fazi se pojavi pozabljivost, lahko se spomin tudi popolnoma izgubi in bolnik ne zna več opraviti neke dejavnosti, saj ne pozna postopka, čeprav je enako počel vse življenje. Pojavijo se tudi težave pri planih in načrtovanjih ali reševanju določenih vsakdanjih izzivov in težav. Prav tako so značilne težave pri govoru ali pisanju, pozabljivost določenih besed, bolnik lahko postane zmeden. Alzheimerjeva bolezen povzroča tudi hitre spremembe razpoloženja in celo osebnosti bolnika, bolnik se lahko izgubi v času in prostoru, ne ve kje je in kako se je znašel na določenem mestu. V glavnem pa simptome delimo na tri vrste sprememb:

  • Psihološke ali vedenjske spremembe : bolnik lahko postane depresiven ali agresiven, lahko kaže pretirano navdušenje, postaja vznemirjen, postane zmeden in pozabljiv, nekaterim bolnikom se pojavijo tudi različne blodnje in se začnejo socialno popolnoma neprimerno vesti
  • Funkcionalne spremembe : težje gibanje, motnje ravnotežja, bolnik izgubi občutek za osebno higieno, ima težave pri oblačenju in skrbi za osnovne fiziološke procese, lahko se pojavi inkontinenca. V vsakdanjem življenju je alzheimerjeva bolezen lahko vzrok, da bolnik izgubi občutek za denar, ne zna več rokovati z njim, skratka ni zmožen funkcionirati v vsakdanjem življenju in potrebuje posebno nego, ki pa je za svojce izredno zahtevna
  • Kognitivne spremembe : gre za prizadetost kratkoročnega spomina, bolnik kar naprej ponavlja eno in isto in se ne zaveda, da je določeno zadevo že povedal, izgublja predmete doma, saj ne ve, kam je kaj odložil oziroma pospravil, lahko ima tudi težave pri prepoznavi ljudi, v bolj napredovani fazi ne pozna niti svojcev, prav tako izgubi občutek za čas in prostor.

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najbolj pogost vzrok za nastanek demence. Lahko so prisotna obdobja, ko se bolezen nekoliko umiri in ne napreduje, nikoli ni možno v naprej predvideti potek bolezni, saj lahko poteka zelo različno intenzivno in tudi časovno napredovanje je lahko zelo različno pri različnih bolnikih. Vsekakor je potreben obisk zdravnika, če obstaja sum oziroma znaki alzheimerjeve bolezni. Zdravnik postavi diagnozo predvsem na podlagi pogovora s svojci, dodatna potrditev pa je možna s krvno preiskavo in slikanjem možganov. Žal še niso iznašli zdravila za ozdravitev ali ustavitev bolezni, lahko pa z ustreznimi ukrepi upočasnimo sam potek bolezni. Alzheimerjeva bolezen je slabo poznana in predvsem svojci bolnika se morajo v začetni fazi izobraziti in na ta način lahko največ pripomorejo k čim daljšemu kvalitetnemu življenju bolnika. Zelo pogosto se začetni znaki predpisujejo staranju, zato je mnogo primerov odkritih zelo pozno. Pozabljivost in zmedenost se zlahka pripiše starostnim znakom, vendar je potrebna pozornost, če se stanje slabša ali so prisotni tudi drugi znaki, ki so opisani zgoraj.

Vzrok alzheimerjeve bolezni ni znan, stres, nezdrav način življenja in poškodbe možganov so dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni. Dednost je izredno redka, nekje med 1% in 5% naj bi bilo dednih oblik, te pa se pojavijo zelo zgodaj, že nekje po 50. letu starosti. Predvsem v začetni in srednji fazi se predpišejo zdravila, ki zaustavijo napredovanje bolezni, če je bolnik depresiven, agresiven in ima blodnje pa je smiselna tudi uporaba antidepresivov in antipsihotiki, ki pa predvsem umirijo bolnika. Alzheimerjeva bolezen je predvsem za svojce bolnika izredno naporna, saj bolnik lahko postane izredno negativen, pesimističen, besedno nasilen, ničesar ne mara, se pritožuje in žali. Pri napredovanju bolezni se lahko pojavijo tudi fizični znaki, kot je metanje stvari, brcanje, praskanje, grizenje, skratka upirajo se vsemu in vsakomur. V začetni fazi se nekateri bolniki sploh ne zavedajo svojih težav, medtem ko drugi opazijo znake in jih skušajo prikriti. Bolnik vsekakor preživlja velike stiske in potrebno ga je razumeti, z njim sodelovati in mu pomagati  pri vsakdanjih opravilih. Tudi intelektualni izzivi, da bolnik ni prepuščen samemu sebi, da ima možnost spoznavati nova znanja, kolikor jih pač lahko, je priporočljivo za zaustavitev napredovanja bolezni. Skrb za bolnika je priporočljivo razdeliti med več oseb, saj je izredno naporna in tudi zanj je dobro, da je v stiku z več osebami. Če torej sumite, da je lahko alzheimerjeva bolezen vzrok za težave pri vaših svojcih, ne odlašajte z obiskom zdravnika, saj v začetni fazi bolezni lahko največ naredite.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja