V toplih mesecih se radi odpravimo v naravo. Izlet na bližnji travnik ali v gozd je morda pomirjujoča izkušnja, a na gozdnih in travnatih površinah na nas prežijo majcene živali, klopi, ki kljub svoji neznatni velikosti lahko naše življenje obrnejo na glavo. Možnost, da nas ugrizne klop, lahko sicer močno zmanjšamo, če se v naravo odpravimo ustrezno zaščiteni. A kaj, če po vrnitvi s sprehoda na koži vseeno opazimo nepovabljenega gosta?

Gozdovi po vsej Sloveniji so polni klopov. Največ jih najdemo na območjih pod 1000 metri nadmorske višine. Na višjih predelih se le poredko zadržujejo, a tudi v hribih previdnost ni odveč. Sicer pa si klop za svoje življenjsko območje najraje izbere gozdne in travnate površine, kjer je senca in veliko vlage. Največkrat jih najdemo v travi ali nizkem rastlinju.
Zakaj je potrebna zaščita pred klopi?

 

Vsi klopi niso nevarni in vbod klopa ne pomeni, da bomo zagotovo zboleli. Vseeno pa se velja pred klopi dobro zaščititi, saj lahko prenašajo bolezni, ki so za človeka smrtno nevarne. Najpogosteje na gostitelja prenesejo virus klopnega meningitisa, ki lahko odvisno od razvoja bolezni resno poškoduje naš centralni živčni sistem. Klop pa lahko na gostitelja prenese tudi bakterijske bolezni. Med njimi je lymska borelioza, ki je za klopnim meningitisom druga najpogostejša resna posledica ugriza klopa. Začne se tako, da na koži okrog ugriza v nekaj dneh ali tednih opazimo rdeč madež, ki pa na sredini sčasoma bledi in tako dobi obliko obroča. Lymska borelioza lahko prizadene srce, živčevje ali sklepe.Redkeje pa lahko klop z vbodom na človeka prenese bolezen, imenovano humana granulocitna anaplazmoza. Ta je podobna prvi fazi klopnega meningoencefalitisa – bolnika bolijo glava, sklepi in mišice ter ima povišano telesno temperaturo.

 

Kako se lahko zaščitimo?

Možnost, da se na našo kožo prisesa klop, se bo znatno zmanjšala, če se pred odhodom v naravo ustrezno zaščitimo. Priporočljivo je, da v naravo ne odhajamo v oblačilih, ki razkrivajo preveč naše kože, temveč oblečemo dolge hlače in dolge rokave. Ravno tako se priporoča uporaba repelentov, s katerimi se popršimo po koži, izogibati pa se moramo očem, nosu in ustom. Popršimo lahko tudi oblačila, predvsem robove hlačnic, kjer se nas klopi najpogosteje oprimejo.
Kljub ustrezni zaščiti se moramo po prihodu domov temeljito pregledati, saj je pomembno, da morebitnega zajedavca čimprej odstranimo. Klop se na kožo lahko prisesa povsem neopazno. Posebno pozornost posvetimo lasišču, dobro je, da si po povratku umijemo glavo. Podrobno si pregledamo tudi roke, dlani, popek, dimlje, predel za koleni in za ušesi. Pregledamo tudi oblačila in jih operemo.

Kaj pa, če pride do vboda?

Kot omenjeno je bistvenega pomena, da klopa čimhitreje odstranimo in mu preprečimo, da bi na nas prenesel bolezen. Na ta način se sicer najverjetneje ne bomo mogli ubraniti pred okužbo z virusom klopnega meningitisa, saj se ta prenaša preko sline klopa in tako v zgolj nekaj minutah najde pot do gostitelja. Dalj časa za traja prenos bolezni, ki jih povzročajo bakterije, na primer lymske borelioze in humane granulocitne anaplazmoze. Tidve bakteriji se na gostitelja načeloma preneseta v roku 24 do 72 ur, zato lahko s hitrim posredovanjem in odstranitvijo klopa zmanjšamo možnosti za okužbo.

Kako torej odstraniti klopa? Pomembno je, da ga ne poskušamo izvleči na hitro, saj v tem primeru lahko del klopa ostane v naši koži. Za odstranjevanje uporabimo koničasto pinceto, s katero klopa primemo čimbližje koži. Izvleči ga moramo počasi in previdno in poskrbeti, da odstranimo celega klopa, ne samo del. Ljudska modrost pravi, da moramo klopa namazati z oljem, a tega nikar ne počnimo. Kot pri mnogih drugih boleznih je tudi pri boleznih, ki jih prenašajo klopi, najboljša preventiva – uporaba repelentov in primerne zaščitne opreme, proti klopnemu meningitisu pa se lahko tudi cepimo.