Friday, 29 Mar 2024

Permisivna vzgoja postaja čedalje bolj priljubljena

Permisivna vzgoja obožuje besedico DA. Permisivni starši otroka nikoli ne zavrnejo. Strokovna javnost je zelo razdeljena na dva tabora, ali je taka vzgoja dobra za otrokov razvoj ali ne, večina pa se bolj nagiba k slednjemu. Vse bolj priljubljena permisivna vzgoja ima tako pozitivne učinke na otroka, kot tudi negativne, zato se je dobro soočiti z obema vidikoma. Začelo pa se je na Švedskem, kjer so takšno vrsto vzgoje uveljavili že pred desetletji in jo uporabljajo starši po vsem svetu. Kakšne pa so danes posledice na odraslih ljudeh, ki so permisivno vzgojo doživeli v otroštvu?

Kaj je permisivna vzgoja?

Permisivna vzgoja je način komuniciranja z otrokom. Je ena od številnih metod vzgoje, za katero se odločita starša. Pogosto se tudi dogaja, da je en starš permisiven, drug pa ne, kar je slabše, kot če bi bila oba soglasna, saj to otroka še bolj zmede.

Značilnost permisivne vzgoje je, da starša otroku ničesar ne odrečeta in vedno sliši le besedico DA. Otrok je v središču pozornosti, je vladar družine in vse se vrti okoli njega. Tak občutek mu lahko ostane vse življenje. Starša se do otroka obnašata bolj kot starejša sestra in brat in ne avtoritativno, kot je to običajno pri klasičnem starševstvu.

Permisivna vzgoja spodbuja otroka v vsem, kar počne, pa naj bo to dobro ali ne. Znotraj družine ni nikoli zavrnjen. Starši imajo radi svoje otroke in jim skoraj ne postavijo nobenih omejitev ter usmeritev. Permisivni starši od svojih otrok ne pričakujejo zrelega vedenja in se zavedajo, da so otroci nerazviti ter se tako do njih obnašajo.

Klinični psihologi pravijo, da so permisivni starši odzivni in niso zahtevni do otrok. Soočenjem se izogibajo. Dovoljujejo, da se otrok odloča sam. Otroci dejansko odraščajo v popolni svobodi.

Pozitivni vidiki permisivne vzgoje

Permisivna vzgoja ima pozitivne učinke na vzgojo otrok, kot so jih zadnja desetletja opazili klinični psihologi. Je pa od družine do družine različno in ni vsaka vzgojna metoda primerna za vsako družino.

Ker takšni otroci dobro vedo, da jih imajo starši vedno radi, neglede na to, ali naredijo kaj dobro ali ne, so zaradi tega bolj samozavestni od svojih vrstnikov.

Njihova domišljija je neovirana in so izjemno ustvarjalni, kar jim prav pride tudi v kasnejši dobi. Pogosto se zaradi tega zanimajo za veliko stvari v življenju in so široki.

Otroci se lahko svobodno izražajo in uveljavljajo svojo voljo.

V taki družini ni videti dosti konfliktnih situacij, ker starši ustrežejo otroku.

Negativni učinki permisivne vzgoje

Permisivna vzgoja ima tudi negativne učinke, ki se kažejo pri odraslih osebah, ki so preživele takšno vzgojo v svoji družini. Klinični psihologi so opazili, da otroci iz takih družin probleme ponotranjijo in jih ne izrazijo navzven. Pogosto so v odrasli dobi problematični.

permisivna-vzgoja

Zelo so presenečeni, ko jih okolica zavrne in slišijo besedo NE, ki jih lahko zelo iztiri. Zaidejo lahko tudi v večje konflikte, saj ne prenesejo zavrnitev.

Na delovnem mestu ali v šoli ne spoštujejo drugih, svet naj bi se vrtel okoli njih.

Permisivna vzgoja lahko povzroči, da taki otroci nimajo meja, niti v odrasli dobi ne razumejo, kaj je prav in kaj ne.

Otrok se lahko nauči in to vleče skozi vse življenje, da pride do stvari in uresničevanja lastnih želja preko manipulacije in izsiljevanja.

Permisivna vzgoja lahko naredi škodo tudi tako, da starši za vzgojo uporabijo podkupovanje. Vedno popuščajo in so žrtve otroka, kar nanj ne vpliva pozitivno. Starši velikokrat pridigajo ter se pritožujejo, kar seveda ni učinkovito in je celo škodljivo za odnose. Take navade pridobi tudi otrok, ki ga lahko pogosto družba izloči zaradi teh slabih lastnosti.

Tak otrok odrašča v zelo nestanovitnih okoliščinah in postane precej nestabilna oseba v odrasli dobi. Lahko je pretirano narcističen in premalo empatičen. Najtežje pa osvoji lekcije zavrnitev, kar se zelo pozna pri medosebnih odnosih pri prijateljih, partnerjih in v delovnem okolju.