Kaj je podjemna pogodba?

Podjemna pogodba je pogodba, na podlagi katere naročnik pri izvajalcu naroči določeno delo. Na podlagi podjemne pogodbe se podjemnik zaveže, da bo delo opravil na način, dogovorjen v pogodbi. V praksi se podjemna pogodba največkrat uporablja za popravila ali izdelavo različnih stvari, lahko pa gre tudi za dela umske narave. Omeniti je treba, da se mora za določena umska dela uporabiti avtorska pogodba, kdaj pa je ta potrebna, jasno določa zakon.

Podjemna pogodba je lahko prosto oblikovana, vsebovati pa mora določene elemente oziroma podrobnosti. Bistvene sestavine podjemne pogodbe so rok izvedbe, rok plačila, način plačila in podobno. Podjemna pogodba se lahko sklene za enkratno delo ali pa za nedoločen čas. Vse je odvisno od same narave dela. Sklenjena je lahko tako med pravno in fizično osebo kot tudi med dvema fizičnima osebama. Ob tem je treba poudariti, da se lahko podjemna pogodba sklene tudi med fizično osebo in njenim delodajalcem. To je možno le za dela, ki ne spadajo v opis delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi.

Ali je podjemna pogodba enaka pogodbi o zaposlitvi?

Odgovor na zgornje vprašanje je negativen, saj podjemna pogodba ni enaka pogodbi o zaposlitvi. Podjemna pogodba je urejena v določilih civilnega prava, pogodba o zaposlitvi pa je pogodba delovnega prava. Iz tega izhaja, da podjemne pogodbe ni možno skleniti, če obstajajo elementi za sklenitev delovnega razmerja. Ob sklenitvi podjemne pogodbe se ne upoštevata Zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba. Oseba, ki sklene podjemno pogodbo, tako ni upravičena do dodatkov, ki jih opredeljuje kolektivna pogodba (kot so dodatek za delo na praznike, dodatek za nedeljsko delo, nočno delo in podobno). Poleg tega podjetnik v nasprotju z zaposlenim ni upravičen do dopusta in regresa, ne more pa niti prejeti povračila za potne stroške. Ob tem je treba poudariti, da lahko naročnik in podjemnik skleneta dogovor za izplačilo kilometrine za opravljene storitve.

Na kakšen način si lahko podjemnik organizira delo?

Podjemnik je pri organizaciji dela popolnoma samostojen, poleg tega pa tudi sam odgovarja za končen rezultat dela in nikakor ni podrejen naročniku. Priskrbeti si mora vse, kar potrebuje za samostojno opravljanje dela, material pa je stvar dogovora v podjemni pogodbi. Bistveno je le, da podjemnik upošteva navodila naročnika in delo opravi skladno z dogovorom ter v dogovorjenem roku. Tudi sam nadzor nad delom mora zagotoviti podjetnik sam.

Katere so prednosti in slabosti dela, opravljenega na podlagi podjemne pogodbe?

Delo prek podjemne pogodbe ima tako prednosti kot tudi slabosti. Glavna prednost podjemne pogodbe je ta, da je delo ne glede na vrsto dela opravljeno na legalen način. Poleg tega lahko delo na podlagi podjemne pogodbe opravljajo redno zaposleni, študentje, brezposelni in ostali. Glavna pomanjkljivost podjemne pogodbe pa izhaja iz njene obdavčitve, poleg tega pa podjemnik nima enakih pogojev glede socialne varnosti kot redno zaposleni.

Podjemna pogodba je namreč precej visoko obdavčena. Stopnja, po kateri se obdavči delo prek podjemne pogodbe, znaša kar 25 % od davčne osnove, gre pa za vrsto akontacije dohodnine. Oseba, ki naroči delo prek podjemne pogodbe, mora plačati prispevek za zavarovanje v primeru poškodbe pri delu ali za primer poklicne bolezni. Na drugi strani pa mora podjemnik plačati prispevke za obvezno zdravstveno in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje.

Na kakšen način se sklene podjemna pogodba?

Za sklenitev podjemne pogodbe ni posebne predpisane oblike. Veliko obrazcev zanjo je dostopnih na spletu, ob tem pa morata biti naročnik in podjemnik previdna, da jih prilagodita na želen način. Podjemna pogodba se lahko sklene tako ustno kot tudi pisno, strankam pa vedno svetujemo, da jo sklenejo v pisni obliki. To je pomembno zato, da v prihodnosti ne pride do nepotrebnih sporov zaradi nerazumevanja ali neprimerne interpretacije dogovora.

V primeru, ko obrazec na spletu ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, se lahko naročnik in podjemnik odločita za sklenitev individualne podjemne pogodbe. Odločita se lahko tudi, da bosta najela odvetnika, ki bo zanju oblikoval ustrezno podjemno pogodbo. Pomembno je, da podjemno pogodbo oba podpišeta in vsak hrani en izvod pri sebi.

Pravni strokovnjak je v večini primerov tudi najboljša izbira za oblikovanje podjemne pogodbe, saj bo poskrbel, da bodo varovani interesi obeh strank ter da v prihodnosti ne bo prišlo do morebitnih nesporazumov.

Kakšna je minimalna urna postavka pri podjemni pogodbi?

Podjemna pogodba ne definira minimalne urne postavke. To v praksi pomeni, da se naročnik in podjemnik dogovorita za znesek celote, ki ga mora naročnik plačati za opravljeno delo. Če je narava dela takšna, da je smiselno plačilo po uri, se seveda lahko dogovorita tudi za takšno obliko plačila. Ob tem ni točno določenega pravila, kakšna mora biti postavka oziroma znesek za opravljeno delo. Urna postavka oziroma plačilo mora biti usklajeno le z rastjo minimalne plače v Sloveniji, to pa enkrat letno določi minister za delo v RS.

Katera oblika dela je za delodajalca ugodnejša?

Za delodajalca je ugodnejša podjemna pogodba kot pogodba o zaposlitvi. Ob tem pa je treba omeniti, da je v primeru podjemne pogodbe delodajalec precej bolj omejen. Če je narava dela takšna, da obstajajo elementi redne zaposlitve, delo prek podjemne pogodbe ni zakonito in ni možno. V primeru, ko delavec to ugotovi, lahko delodajalca prijavi za kršitve.

Na drugi strani je delovno razmerje definirano kot sistematizirano delo na delovnem mestu, ki se opravlja v času, ki ga določi delodajalec. Če je delo kontinuirano in se lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri tem delodajalcu, delo prek podjemne pogodbe ni možno. Je pa res, da tako delo prek podjemne pogodbe kot tudi redno delovno razmerje terjata davek. Obe obliki dela sta obdavčeni z dohodnino. Davčna osnova je vedno dohodek, prejet iz obeh oblik dela.

Sama slovenska zakonodaja je bolj naklonjena sklepanju rednih delovnih razmerij, kljub temu pa ima podjemna pogodba precej prednosti, ki so privlačne tako za naročnika kot tudi za delavca. Ena izmed njih je fleksibilni delovni čas, a je ta možen le, če gre za projektno naravo dela.

Če niste prepričani, katero obliko dela bi izbrali, se lahko za pomoč vedno obrnete na pravega strokovnjaka. Ta vam bo svetoval na podlagi vaših preferenc in želja ter bo poskrbel za to, da bosta obe stranki zadovoljni.